ZGODOVINA KOČEVSKE SMREKE
Od Leopolda Hufnagla do Smrekomaza
Kako je vizija trajnostnega gozdarstva iz leta 1892 oblikovala smolo smreke, ki jo danes uporabljamo v naših izdelkih?
Kočevsko sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji in predstavlja eno največjih strnjenih gozdnih pokrajin v srednji Evropi. Na Kočevskem je šest pragozdov, najbolj znana pa sta Rajhenavski Rog in Krokar.
Pragozdni ostanki so se ohranili, ker človek tja ni posegal in zahajal. Miselnost o ohranjanju narave in trajnostnem gozdarstvu se je pojavila leta 1892, ko je glavni gozdar na posestvu kneza Ausperga dr. Leopold Hufnagel v gozdnogospodarskem načrtu zapisal, naj se del gozda ohrani kot pragozd. Ravno tega leta je bil pragozd Rajhenavski Rog razglašen za prvo naravno varovano območje v Sloveniji, pragozd Krokar pa je od leta 2017 dalje uvrščen na UNESCO seznam svetovne dediščine.
(Vir: Zavod Kočevsko)
Smreka (Picea Abies) je ena izmed najštevilčnejših drevesnih vrst v Sloveniji. Najdemo jo v gorskih predelih, hladnih dolinah, od druge polovice 19. stoletja dalje pa je razširjena tudi v veliki večini Slovenije. Zraste do 60 metrov, deblo je rdečkasto rjavo z razdrapano skorjo. (VIR: gozd-les.com)
V preteklosti je bilo na Kočevskem pomembno oglarstvo in steklarstvo, zaradi katerih so bili potrebni obsežni goloseki. Na teh golih površinah se je smreka hitro naselila, sadili pa so jo tudi zaradi njene hitre rasti. (VIR: Ilc.J. 2011. Oglarjenje na Kočevskem gozdnogospodarskem območju.)
Na Kočevskem dobro uspeva zaradi ugodnih reliefnih in klimatskih pogojev. Mikroklima je bistveno hladnejša od okolice in posnema subalpinske pogoje (VIR: Life-Kocevsko)
Proces od smole v gozdu do mazila v lončku je kombinacija ročnega dela in premišljenega razvoja ekipe Smrekomaz (Slovenija), saj vsako fazo nadzorujemo in izvajamo sami, končni izdelek pa polnimo v povratno stekleno embalažo.
Glavna in edinstvena sestavina Smrekomaza je smola smreke, ki jo nabiramo ročno, s pomočjo lesene palčke in brez poškodb drevesa, predvsem na smrekah, ki so že naravno poškodovane zaradi vetrolomov, podlubnikov ali spravila lesa. Takšen način nabiranja je trajnosten in etičen, saj ne posega v naravni ekosistem, kar potrjujeta tudi oznaki »Bear friendly« in »I FEEL SLOVENIA«. Nabrano smolo nato skrbno prečistimo in jo zmešamo s sončničnim in olivnim oljem ter čebeljim voskom. Tako nastane naravno smrekovo mazilo Smrekomaz, ki združuje tradicionalno znanje in sodobno razumevanje naravnih učinkovin.
English 
Slovenian